Tudi na OŠ Bogojina smo opazovali delni Sončev mrk.
Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako zastira svetlobo s Sonca. Pojavi se lahko le ob mlaju ali prazni luni.
Sončevi mrki so eni izmed najbolj spektakularnih nebesnih pojavov. Vsako leto je z Zemlje vidnih od dva do celo pet sončevih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij. Vsak mrk je povezan tudi z Luninim mrkom, ki se zgodi nekaj mesecev (tudi tednov) prej ali pa kasneje.
Del Zemljine površine zaide v senco, kadar Luna Sončevi svetlobi zapre pot do Zemlje. Okoli 25-30 odstotkov mrkov je popolnih; takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Nastane tema, pojavijo se zvezde in nebo izgleda kot ponoči. Med kratkimi trenutki popolnega mrka lahko opazujemo Sončevo korono: njegovo redko, zelo segreto zunanjo atmosfero.
Poleg tega območja je širše območje, na katerem opazovalci vidijo le delno zakrit Sončev obris. Okoli 35 odstotkov mrkov je samo delnih. Mrki pa so lahko tudi kolobarjasti oz. obročasti, pojavijo se takrat, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.
Izjema pa je hibridni Sončev mrk, tu gre za popolni in kolobarjasti Sončev mrk hkrati. Z dela Zemlje namreč lahko opazujemo popolni, z drugega dela pa kolobarjasti Sončev mrk.
Popolni mrki se pojavijo povprečno na vsakih 18 mesecev.
Iz Slovenije je bil danes viden kolobarjasti sončev mrk. Astronom Andrej Guštin iz zavoda Cosmolab je za STA pojasnil, da se bo delni mrk v Ljubljani začel ob 11.54, končal pa ob 13.11. V sredini mrka ob 12.32 bo viden tudi s prostim očesom.
“Ker ležimo na robu območja vidnosti, bo mrk skromen. Pokritega bo le nekaj odstotkov premera sončeve ploskvice, tako da tudi pri popolnoma jasnem vremenu nihče ne bi opazil, da je sončev mrk, ker je zastrtost sonca izredno majhna,” je za STA pojasnil Guštin.
Zaradi majhne pokritosti bo mrk viden le s primernimi pripomočki, ob sredini mrka pa bo s primerno zaščito najverjetneje opazen tudi s prostim očesom, je povedal Guštin, ki za gledanje v sonce priporoča čim temnejše varilsko steklo.
Pojasnjuje, da bo kot delni sončev mrk viden od sredine Azije do sredine Atlantika, najbolje pa bo opazen na severu Grenlandije. V Sloveniji bo najbolj opazen v Kranjski Gori, najslabše pa v Beli krajini.
Nazadnje je bil mrk v Sloveniji viden 20. marca 2015. Naslednji delni sončev mrk bo iz Slovenije moč videti 25. oktobra prihodnje leto. Takrat bo zaradi 36-odstotne pokritosti bolje opazen tudi s prostim očesom.