PRI MIŠKU KRANJCU V VELIKI POLANI, ROALDU DAHLU V LJUTOMERSKI KNJIŽNICI IN V MUZEJU LJUTOMER

V torek, 13. septembra 2016, smo se bralnoznačkarji od 6. do 9. razreda, ki smo v lanskem šolskem letu osvojili bralno značko, podali na pot proti Veliki Polani. Obiskali smo rojstno hišo pisatelja Miška Kranjca. Tu se začne SLOVENSKA PISATELJSKA POT. Domačija leži blizu osnovne šole, ki je imenovana po poetu prekmurskih ravnin. Je lepo urejena, krasijo jo rože in obdaja trta, polna grozdja. Sprejela nas je gospa vodička in nas pospremila v notranjost muzeja. Na zelo zanimiv in poučen način nam je predstavila našega pisatelja, ki je bil vsestranski umetnik, saj je tudi slikal in igral na več instrumentov. Videli smo njegov pisalni stroj. Z njim je pisal pisma svojim dobrim prijateljem, bratrancem … V enem od prostorov je bilo mnogo polic s knjigami, ki jih je napisal, staro pohištvo, fotografije Miška  Kranjca, njegove družine in mnogo drugih zanimivih predmetov. Miško Kranjec je prejel za svoje romane več Prešernovih nagrad in različna odlikovanja za svoje delovanje.  Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je na domačem pokopališču v Veliki Polani.

V prestolnici Prlekije nas je pot pripeljala do Muzeja  Ljutomer. Muzej ima stalno zbirko: Gospodarsko, kulturno, politično in družbeno življenje mesta in okolice od prve omembe Ljutomera v 13. stol. pa do polovice 20. stol. V njej so predstavljene znamenite osebnosti, domačini in ostali, ki so delovali na ljutomerskem območju, se uveljavili daleč izven Ljutomera ter vidno prispevali k razvoju in pomenu Prlekije, kot so Stanko Vraz (1819–1851), pesnik, prevajalec, zbiralec ljudskega izročila; Franc Miklošič (1813–1891), slavist, profesor in rektor Univerze na Dunaju; Matija Prelog (1813–1869), slovenski rodoljub, časnikar, ustanovitelj časopisa Slovenski gospodar; Cvetko Golar (1879–1965), pesnik in dramatik; Ante Trstenjak (1894–1970), slikar in grafik; Slavko Osterc (1895–1941), glasbeni pedagog, skladatelj.

Posebno ponosni pa so Ljutomerčani na Karla Grossmana, ki je posnel prve tri slovenske filme, ki smo si jih tudi ogledali:

  • Odhod od maše v Ljutomeru (1905)
  • Sejem v Ljutomeru (1905)
  • Na domačem vrtu (1906)

V muzeju pa je bila na ogled tudi začasna zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem, ki ključno predstavi vse tabore na Slovenskem, še posebej prvega, ki se je zgodil leta 1868 na pobudo Matije Preloga, prav  v Ljutomeru. Udeležilo se ga je okoli  7000 ljudi.

Zaključili smo s knjigami, saj smo pridni bralci. Obiskali smo še knjižnico v Ljutomeru, ki je bila ustanovljena leta 1893 in je dom kar 100 000 knjigam. Knjižničarka in pravljičarka Jasna Branka Staman  nam je predstavila pisatelja Roalda Dahla, ki bi na ta dan praznoval svoj 100. rojstni dan. Mnogo zanimivega nam je povedala o knjigah, kot so Matilda, Čarovnice, VDV in Gravža. Prebrala nam je nekaj odlomkov iz teh del in nas navdušila za branje. Po predstavitvi smo si ogledali še razstavo o tem pisatelju, prostore knjižnice in knjige na knjižnih policah, ki so mamljivo vabile k branju.

 

Ajda Barbarič, Žiga Raus, Neja Kosi Lovrenčec (8. a)
z mentorico Marjetko Erdelji

Dostopnost